...

...

...

...

...

...

...

Vera Vase 2010-2011 - Utrinek iz delavnice "Pomanjkanje in tvoj skriti zaklad"

Vera Vase 2010-2011 - Utrinek iz delavnice "Znova zaljubljeni v življenje"

Vera Vase - Utrinek iz delavnice v Ankaranu

Inštitut Vera Vase

Zavod za Izobraževanje in Založništvo na področju osebne rasti in vitalnega telesa

VERA VASE

POTOVANJE DO IZVIROV NOTRANJE MOČI

TRILETNI POGRAM ZA CELOSTNO PREOBRAZBO

ŠOLSKO LETO 2021-2022



Strokovne osnove metode Vera vase

Metodo je razvila in jo izvaja

JOSIPA PREBEG

na podlagi svojih tridesetletnih izkušenj z ljudmi.

Ta program je sad njenega študija, raziskovanja, opazovanja in spremljanja neštetih ljudi, ki so ji razodeli svoje iskanje novih poti.

Globoko so ji zaupali in z njo delili najskrivnostnejše in še neizrečeno v sebi, tisto, česar niso upali povedati niti sami sebi.

Vsi predlagani koraki izvirajo iz doživetih primerov in to verjetno daje moč novim popotnikom, da se podajo v raziskovanje svojih globin z zaupanjem, da bodo našli še boljše in lepše poti, ki peljejo skozi ustvarjalno življenje po človekovi lastni meri in obenem skupaj z drugimi.

Cilj je bil zaščititi čisto naravo človeka, najti modrost srca, negovati telo in mu prisluhniti, graditi pristne odnose in povezanost, ki so plodna tla za ustvarjalnost in uresničenje lastnih življenjskih hrepenenj.

Josipa ta program še vedno nadgrajuje, da bi še bolje služil novorojenim življenjskim potrebam, ki jih srečuje v ljudeh.



Tehnike in pristopi na seminarjih Vera vase

Na seminarjih Vera vase Josipa vodi skupino in posameznike skozi mnoge korake:

Sporazumevanje,
ki gradi porušene mostove in nas na nov način povezuje s svetom ter vrača v mrežo obstoja;

Dialogi,
ki vzpostavljajo resnične medsebojne odnose in podpirajo, kar želi živeti;

Meditativno spoznavanje
lastnih enkratnih darov;

Raziskovanje
sebe in drugih skozi čuteče telo in načela osteopatije ter skozi odzivanje fascij (ovojnic), ki pogojujejo držo telesa;

Podpiranje,
ustvarjanje varnega okolja;

Prepoznavanje
in obvladovanje strahu, sramu in občutkov krivde;

Potovanje
po deželi misli, občutkov, govorice telesa in duše brez cenzure, za iskanje resnice o sebi;

Sporazumevanje
v skupinicah in veliki skupini;

Iskanje
tistih lastnosti v sočloveku, s katerimi se lahko povežemo in ustvarjamo, kar je možno;

Vaje
za izhod iz bolečine in za iskanje ustvarjalnih izbir;

Izražanje
skozi risbo - zemljevid življenja;

Kontemplativno izražanje
s telesom, ker telo ne zna lagati in se v njem čuječe in pristno zrcali resnica;

Prispodobe
in njihova moč preobrazbe notranjih ujetosti;

Čuječ in organski gib
ter ustvarjalnost v vsakdanjem življenju, ki prinaša lahkotnost in zaupanje;

Spoznavanje
svojih globin skozi simbolični jezik in ustvarjanje pravljic, ki zrcalijo osebno zgodbo; te zgodbe podpirajo življenje, porajajo nove možnosti odzivanja in navdušenje, povezujejo pradavno simboliko in trenutno logiko ter potrebe v živem telesu;

Vaje
za pristno in nedolžno prisotnost, kjer smo le priča procesu v sebi in drugih, kjer ničesar ne spreminjamo, rešujemo, popravljamo, temveč le dovolimo, da je;

Ustvarjanje
brez napora s pogledom v preteklost, sedanjost in prihodnost;

Prepoznavanje
in preseganje čustveno nabitih stanj za porajanje mirnega sožitja;

Konkretna ustvarjalnost
v vsakdanjem življenju;

Obredi razvoja,
praznovanja in čaščenja lepote, ki je v vsakem človeku in ki jo skupaj veličastno odkrivamo;

Družinska konstelacija,
ki neguje in krepi primarne vezi, da nam lahko naše korenine dajo moč za polet;

Iskanje poti
do naše resnične narave, ki želi na svojstven način obdariti svet in tako prispevati k lepoti lastnega in skupnega življenja.



Moč besede, poezije in razlage

Alenka Rebula je k temu načinu dela pristopila in razvila predvsem tri ravni:

Moč besede,
ki se nas dotakne in nam vzbudi upanje, da sploh lahko začnemo;

Moč poezije,
ki nas poveže z lepoto, z neskončnim v nas in z našim ustvarjalnim jedrom;

Moč strukture in razlage,
ki jo išče človekov um, da bi lahko preurejal staro in sprejemal novo.

Alenka je prispevala razčlenitve in modularni sistem, ki pomagajo nahraniti razum in dojeti, saj smo potrebni utemeljevanja in razlage za vse, kar se nam dogaja.



Kje

v Ljubljani



Datumi seminarjev


24. in 25.09.2021


22. in 23.10.2021



19. in 20.11.2021



10. in 11.12.2021



28. in 29.01.2022



25. in 26.02.2022



25. in 26.03.2022



22. in 23.04.2022



20. in 21.05.2022


Urnik

petek 15:30-19:30
sobota 9:00-16:30



Informacije in prijave

prisluhnem.ti@gmail.com



Predznanje ni potrebno

Za udeležbo na seminarju ni potrebno nobenega predznanja ali predhodne udeležbe na kakem drugem tečaju.

Lahko se prijavite tudi na en sam seminar, ker je vsak seminar tudi enota zase.

Za globlje in celostne spremembe je potrebna udeležba na celotnem triletnem ciklusu seminarjev.



Potrebščine

Odeja ali kaj drugega primernega za sedenje in ležanje po tleh, topla in mehka obleka, primerna za gibanje po tleh, debele in tople nogavice za zimske mesece.

Zvezek in pisalo.

Imejte pri sebi steklenica vode, glede hrane pa, lahko si jo prinesete z doma, v Centru imate na razpolago kuhinjo, kjer si lahko kaj malega pogrejete, lahko pa si jo nakupite tam blizu, v marketu ali piceriji.

Pavza za kosilo je po navadi med 13:00 in 14:00.



Parkirišče

Avto parkirajte na neasfaltiranem brezplačnem parkirišču, ki se nahaja nasproti SATI joga centru, na drugi strani ceste.

Asfaltirano parkirišče, ki se nahaj pred in ob SATI joga centru je rezervirano za kupce in osebje trgovine in obrata.



V veri vase je zlitost z veličastjem stvarstva

Vera vase je nekaj preprostega in veličastnega.

Kot je vzvišenost hladna in polna sebe, tako je vera vase topla, preprosta in privlačna, prepričljivo močna.

Vzvišenost nas ločuje.

Veličina tebe in mene, ki verujeva vase, naju poveže v radostnih, preprostih in svetih trenutkih.

Ko se ne opazujem več, ampak samo še polno čutim, verujem vase.

Ko mislim in govorim zato, da se odpiram srečanju, verujem vase.

Veličina je v drevesu, ki živi že sto let, v soncu, ki gori v svoji moči brez napora, v morju, ki počiva zvečer v rdečem, v človeku, ki se nasmeje od srca, v otroku, ki sanja.

V veri vase ni naprezanja, dokazovanja, strategij, občinstva, je samo zlitost z veličastjem stvarstva, v katerem dihamo tudi sami in nam je naše življenje lahko in ljubo kot pikapolonica na dlani.



Vera vase se začne v telesu

Vera vase ni mentalno stanje oziroma nekaj, kar lahko ustvarimo z umom in iz uma, z voljo in pridnostjo.

Ni nekaj, v kar se lahko prepričamo.

Če se prepričamo, da kaj veljamo, to še ne pomeni, da v nas živi vera vase.

Kajti živa vera vase je naseljena v telesu ali pa je ni.

Če je ne doživljamo, to ne pomeni, da je izginila.

V nas drhti kot globoko potopljeni svet občutkov, ki jim ni bilo dano zaživeti.

Tudi s tem, da vadimo pozitivna čustva, ljubeče odnose in notranji mir, je še vedno ne ustvarimo, če nismo pozorni na pristne občutke, ki se porajajo ob tem.

V temelju je vera vase občutenje telesa, ker so pristna čustva razlita v krvnem obtoku in razvidna v specifičnih hormonih, nevronskih povezavah, v delovanju čutil, v živem spominu naših tkiv in celic.

Če telo potrjuje čustvo, pomeni, da je čustvo pristno, če pa je mentalna konstrukcija, ga telo ne bo doživljajo in izrazilo.

Tako na primer lahko začutimo veliko željo po nežnosti, ko pa se nas drugi končno dotakne, otrpnemo.

To pomeni, da se pod željo po nežnosti skriva nekaj, kar je še močnejše in kar trenutno prevladuje v telesu in želi biti občuteno in upoštevano.



Si želite, iščete?

Si želite začeti novo poglavje v svojem življenju?

Se hočete lotiti svoje prenove čuteče in nenasilno?

Iščete izgubljeno zaupanje v ljudi in odnose?

Želite poseči na vsa področja svojega življenja hkrati (telo, čustva,odnosi, delo…) in jih povezati v skladno celoto?

Želiti ovrednotiti svojo preteklost v novi luči?

Iščete ljubezen do svojega telesa?



Živeti svobodno in polno

Zato, da lahko živimo svobodno in polno, moramo biti sposobni odkriti ter braniti svoj notranji prostor, svoj psihofizični in duhovni obraz.

Za to potrebujemo veliko notranjo moč, ki pa je naša kultura in vzgoja v glavnem ne omogočata.

Ker smo bitja odnosov, se lahko svobode in moči naučimo le v odnosih.

Samo iz občutenja življenjske varnosti med drugimi privreta ustvarjalnost in moč za uspešno življenje.



Preobraziti telo, srce in um

Nekoč se je vez med našo osebnostjo in čistim zaupanjem vase pretrgala.

Danes lahko ta povezanost spet zaživi, a želi preobraziti naše telo, srce in um.

Neizčrpna vera vase pripada vsakomur izmed nas.

Poti do vere vase bomo odkrivali z izobraževalnimi uvodi, skozi Čuteči ples (Danza Sensibile), poezijo, glasbo, skozi zgodbe in ustvarjalne vaje, v vzdušju varnosti in medsebojne podpore.



Izgubljena … in najdena vera

Kot otroci smo si izdelali pravila in odločitve, ki naj bi nam pomagali preživeti z najbližjimi.

Če so bile razmere neugodne, smo si izdelali samouničevalna prepričanja, ki zastrupljajo ali rušijo naše najpomembnejše odnose.

Lahko pa postopoma postanemo sposobni začutiti, kdaj smo vitalni in pristni, kdaj pa ujeti v preteklost.

Tako se lahko začne naša nova svoboda v odnosih do staršev in v partnerstvu.



Kdor veruje

Kdor je prehodil veliko puščavo
z zeleno vejico v naročju

kdor je ponesel svoj ogenj
skozi noč brez zvezd

kdor se je odločil za ljubezen
ki je ni prejel

kdor se še zna smejati kot otrok
in jokati kot dete

ta veruje vase
in mi verujemo vanj.



Pričevanja

Ta delavnica se me je zelo dotaknila.
Sovraštvo, ki sem ga prepoznala že pred leti, sem danes lahko izrazila, ubesedila na drugačen način.
To je bilo tisto učinkovito in odrešujoče.
Začutila sem neizmerno bogastvo dotikov različnih ljudi.
Toplina dotika je trajala še nekaj minut po zaključku vaje.


Prišel sem, da bi obvladal strah in prestopil v področje, kjer ga ni.
Koristilo mi je spoznati, kako poslušati telo.
Se soočiti z resnico.
Reči bobu bob.
Doživeti olajšanje, da nisem edini v svoji tesnobi.


Koristila mi je izmenjava izkušenj o strahu in ljubezni.
Spoznanje, da lahko počasi mirno pridemo do cilja.
Zame je bilo to doživetje zelo novo.


Včasih, ko nisem tu, se slišim, da govorim besede, ki so na delavnici sedle name in so kot ptice - gredo dalje.


Hvaležna sem vam, ki vodite, skupini in sebi in ganjena.
Tokrat sem čutila tako močno, kako dajem hkrati sebi in drugemu in sem bila tako cela v vaji, da se je ustavil čas.


Sem hvaležna, ker imam zdaj že toliko gradiva za tlakovanje novih poti, ki so mi pisane na kožo.


Včasih doma ali na delu se spomnim na vas, oživim vaše delo in vam od daleč pošljem objem iz hvaležnosti, da smo lahko skupaj na poti.


Prihajam zato, da se učim skozi izkušnjo in biti v svoji novi realnosti.
Prihajam z namenom negovanja svojih poškodovanih delov in raziskovanja lastnih virov moči.
Narediti še kakšen korak in ga potem tudi živeti.
Tu mi je všeč umirjeno in varno vodenje.
Všeč sta mi nežna toplina, lahkotnost in pretakajoča povezanost posameznih delov delavnice.
Všeč mi je, da vzpodbujate celostno izražanje.
Predvsem pa mi je všeč, da vse poteka brez meni tako domačega trpljenja in mučenja.
Počutila sem se varno in pomembno, ves čas sem imela občutek, da se predavanja, vaje s telesom in vaje v dvoje prelivajo ena v drugo.
Prav tako mi je bilo všeč, da ste mi voditelji dali občutek, da sem enakovredna, da lahko vprašam in komentiram karkoli.
Hvala vam.


Najbolj mi je koristilo spoznanje, da se med ljudmi, ki jih ne poznam, lahko počutim varna.
V zelo kratkem času sem se povezala s skupino in se spustila v zaupne pogovore, zmogla dotik.


Dragocena mi je bila izkušnja poslušanja drugih brez komentarja.
Zelo mi je koristil stik z lastnim telesom in občutki.
Bilo je prijetno, polno topline in obenem nevsiljivo.
Kot da bi moja duša našla nekakšen novi dom.


Najbolj mi je koristilo prav tisto, čemur sem se najbolj izogibala: stiki in dotiki.


Začutila sem, katero sovraštvo se skriva za mojimi strahovi.
Začutila sem svoj talent.


Najbolj se me je dotaknil tenkočutni pristop voditeljic, izredno spoštovanje in sprejemanje udeležencev.


Moje telo se je oddahnilo.
Alenka sega po najbolj skritih tabujih, Josipa dopolni celoto.


Delavnica mi je bila všeč, prvič sem doživela tako raznolikost tehnik, ki podpirajo druga drugo.


Čutim, da sem dobila nekaj lepega in da sem nekaj lepega dala.
Z veseljem vas bom priporočila naprej.


Tokrat mi je bilo posebno lahko, počutim se tako blaženo, da se mi ne da pisati komentarja ....


Dobila sem polno vzpodbud , bilo je zelo intenzivno.


Moja ledena gora se počasi topi in daje po eno kapljico žive vode.
Vse bolj se zavedam pomembnosti počasnega in preudarnega razvoja.


Bilo mi je lepo, prvič sem sodelovala na tako intenzivni delavnici.
Spoznala sem, kako zelo se omejujem in zaviram.
Zelo čuteče sem se poskusila gibati.


Bilo je prebujajoče, upajoče, umirjeno, potrjujoče.
Nadaljujte.
Pridite v Ljubljano in še kam.


Strah me je lepega življenja, čeprav si ga želim.
Ko je kaj lepega, si pokvarim.
To želim prerasti.
Seminar je gotovo pomagal mojemu procesu.
Hvala za ta program, ki je izredno kakovosten in ustvarjalen.


Vsakokrat, ko pridem, je na novo lepo.
Preprosto deluje vse, kar delamo.
Ne otrpnem več.
Odhajam bolj optimistična.
Delavnica je polna obilja.
Prihajam, da hodim proti svoji resnici in luščim nepotreben balast s sebe.
Da se srečujem in povezujem z drugimi, ki so na podobni ali isti poti.
Moji neopredeljeni občutki prehajajo v spoznanja, ko delamo v miru, varnosti in zaupanju.
Hvala za srčnost in iskrenost.


Rada imam teoretični del, ki mi pojasni stvari, ter praktične vaje, ki v meni budijo občutke, za katere sploh ne vem, da so del mene.


To je delavnica, v kateri je čutiti primerno dozo sočutja, rahločutnosti, ravno prav nežnega vodenja, a hkrati odločnega pristopa, ki pozna cilj.


Spet sem se lahko sprostila.
Prepoznala v sebi kvalitete, za katere sem mislila, da so že zdavnaj izginile.
Moj komentar za tokrat: popolnost.
Pohvala vsem trem, ki vodite.
Preprosto hvala.


Kot vedno je bilo izjemno.
Tokrat sem razumela, kako pomembno je ohraniti spokojnost in mirnost še posebej v viharni situaciji.


Zdaj se zavedam, zakaj mi v življenju ne gre.


Hvala za prebujene občutke.


Danes odhajam spravljena s sabo.


Na koncu sem delavnico občutila kot pravi vir energije.


Na delavnice hodim, da si privoščim tista občutja, ki me zdravijo, čuvajo, gradijo, krepijo ... in da srečam tisto v sebi, česar ne rabim več in ni več resnično moje.
Vedno dobim ravno prav.


Počutim se malo bolj svoja, malo bolj pomembna sebi.
Čutim to veselje.
Zahtevna delavnica, odlično izpeljana.
Gnala me je izkušnja, biti z nekom v tesnem objemu, brez erotičnega naboja, kot človek s človekom, preprosto BITI.


Te delavnice so postale del mojega življenja.
Vedno grem z veseljem, četudi se tukaj soočam z marsikatero težko stvarjo.
Tokrat sem opazila, koliko agresije je v žrtvovanju za druge, da takrat drugega sploh ne vidim, še manj čutim.
Dati malo, a občuteno in iz srca, je popolnoma dovolj.
Prišla sem, da se soočim z iluzijami, ki jih gojim in zanje živim.
Prejela sem veliko pozornosti, naklonjenosti, topline, bližine, lepote.
Krasno je, ko se igramo kot otroci.
Te razsežnosti, otroškosti, ne morem izživeti nikjer drugje.
Čutim izredno hvaležnost, da te delavnice obstajajo.
Hvala!


Razumela sem, kako umiram, ko se žrtvujem.
Ta pozicija ni več zame, ker je smrtno nevarna.
Ker to nisem jaz.
Vedno bolj si zaupam.
Zelo je naporno, zelo zanimivo, zelo razigrano.
Vedno pridem z odporom, domov grem polna upanja, sem zadovoljna, da sem zbrala moč in prišla.


Na tokratni delavnici mi je bilo težko.
Srečala sem se z odsotnostjo ljubezni v svojem življenju in s svojo veliko osamljenostjo.
Čutim, kako sem zamorjena, lačna tega in kako se hkrati bojim.
Kljub temu pa sem doživljala iskre radoživosti, veselja in vitalnosti.
To me navdaja z upanjem, da je v meni živo seme in da bo vzklilo, zraslo, zacvetelo, zaplesalo v vetru ...


Vedno znova prihajam, da bi potovala k čutenju sebe in drugih, k svoji mehkobi, svobodi, ustvarjalnosti, sočutju, moči, ravnovesju, igrivosti, preprostosti, navdušenju, nežnosti, spontanosti.
Potrebujem in besede in vaje.
Hvala.


Včasih, ko nisem tu, se slišim,da govorim besede, ki so na delavnici sedle name in so kot ptice - gredo dalje.
Bilo je toliko čustev, stikov, glasbe,energije, da je nisem občutila še nikoli v življenju.
Tako zelo sem mirna in živa.
Rada bi to živost vnesla v svojo družino in vem, dami bo uspelo vsaj delček.
Tako toplo čutim.
Hvala.


Vera vase se veča, čeprav čutim tudi žalost.
A ravno to, da si jo dovolim čutiti, me na nek način izpolnjuje in sodi k ljubezni do sebe.
Res čutim ogromno hvaležnost, da znam in želim biti del te veličine.
Zelo, zelo rada vas imam.


Všeč mi je bilo, da smo se odkrito pogovorili o naših delavnicah.
Hvala!


Hvaležna sem vam, ki vodite, skupini in sebi, in ganjena.
Tokrat sem čutila tako močno,kako dajem hkrati sebi in drugemu in sem bila tako cela v vaji, da seje ustavil čas.


Všeč so mi predavanja, ki mi razjasnijo stvari, in praktični del, s katerim lahko občutim, kar sem izvedela novega pri teoriji.
Moje življenje je zdaj mnogo bolj živo, odkar ste stopili vanj.


Sem hvaležna, ker imam zdaj že toliko gradiva za tlakovanje novih poti, ki so mi pisane na kožo.


Tu sem doživela, kako so majhne stvari lepe, zdravilne.


Dobila sem podporo ob soočenju in priznanju resnice o sebi.
Lepo je prihajati v skupino sočutnih prijateljev.
Marsikaj novega sem odkrila o sebi.
Hvala, zelo sem zadovoljna, čeprav ostaja nekaj teže, a me ne potiska več dol.


Včasih doma ali na delu se spomnim na vas, oživim vaše delo in vam od daleč pošljem objem iz hvaležnosti, da smo lahko skupaj na poti.
Na te delavnice hodim preprosto zato, ker čutim, da spadam sem.


Delavnice mi toliko dajejo.
Dajejo vseskozi, ne samo tisti vikend, ko smo skupaj.
Vtisi, spoznanja, uvidi odmevajo še naprej, praktično neprestano.
To pa zato, ker je rast k sebi PROCES.
In predvsem ena misel mi prihaja, ko pomislim, kaj mi delavnice dajo: PODPRIRAJO ME.
Podpirajo v iskanju, v nežnih korakih katere na novo delam, v bolj in manj pogumnih vpogledih vase.
Podpirajo me v vsem procesu rasti, skupaj s knjigami in psihoterapijo, s katero se vedno bolj pogumno problikujem.
Delavnice Vera Vase me močno PODPREJO v mojih razmišljanjih, me potisnejo na naslednjo stopnico, ko sem za to pripravljena, me nežno pobožajo, ko mi stečejo solze.
In vse je ok.
Ok so tudi moje \'napake\', katere si sedaj ogledujem, namesto, da bi od njih bežala.
Ok je, da jih naredim tudi zavestno - saj je nekaj, kar ne želim biti več: popolna.
Želim pa biti popolnoma prisotna.
In resnična.
In tudi v tem me \'Vera Vase\' podpira.